Navodila za nego bazenske vode
Za zadovoljstvo in zdravje uporabnika bazena je osnovnega pomena čista in bakteriološko neoporečna voda.
Ko z vodo napolnimo bazen, naravnega čiščenja te vode ni več. Največji onesnaževalec vode je kopalec, poleg tega pa se bazenska voda onesnažuje s meteorskimi padavinami ( dežne kaplje iz ozračja prinesejo prah...) in pa vetrom, ki spomladi nanese cvetni pelod, proti koncu poletja pa so tu že prvi odpadli listi. Toda glavni vir onesnaženja predstavljajo kopalci. En sam kopalec, ki se je pred kopanjem stuširal (!), vnese pri 20 minutnem kopanju v bazen naslednje nečistoče:
V tabeli vidimo, da vnese stuširan kopalec v bazensko vodo 50 miljonov mikroorganizmov, nestuširan kopalec pa 10x (!) več. Znoj, urin in ostale raztopljene organske materije so odlična hrana za bakterije, posebno v vodi ki je segreta nad 27 - 30 in več st. Po nekaterih virih dobi v ugodnih pogojih ena sama bakterija v cca. 14 urah eno miljardo potomcev! Zaradi tako hitrega razmnoževanja mikroorganizmov v bazenski vodi so zahteve za dezinfekcijska sredstva zelo ostre. Po standardu DIN 19643 -1, April 97, mora dezinfekcijsko sredstvo izpolniti pogoj, da v dovoljeni koncetraciji v času 30 sek. uniči 99,99% bakterij.
Kljub nekaterim slabim lastnostim klora (nevarna spojina, tvorba zdravju škodljivih spojin z nekaterimi org. nečistočami) ostaja klor edino primerno dezifekcijsko sredstvo (po DIN-u), kljub temu, da so mnogi proizvajalci poizkušali iznajti primernejšo dezinfekcijo, vendar jim do danes še ni uspelo najti takšnega sredstva, ki bi vsaj približno izpolnjeval zgoraj opisani standard.
Toda kljub temu se za uporabo v domačih bazenih, kjer je higiena kopalcev na višjem nivoju in pa obremenjenost vode z kopalci mnogo manjša, lahko uporabljajo tudi t.i. brezklorne metode na bazi Aktivnega kisika, ozona, broma in različnih protialgnih pripravkov.
Za pripravo ustrezne bazenske vode moramo izvajati in kontrolirati naslednje postopke:
- Uravnavanje Ph vrednosti bazenske vode
- Dodajanje dezinfekcijskega sredstva ( kloriranje)
- Zatiranje alg v bazenih
- Kosmičenje oz. flokulacija za bolj bistro vodo
Uravnavanje Ph vrednosti bazenske vode
Pri dodatku klora v bazensko vodo se tvori hipoklorasta kislina, katera deluje dezinfekcijsko. Hipoklorasta kislina pa je dobro obstojna le pri nizkih Ph vrednosih. Od Ph vrednosti 5.5 navzgor prične disociirati (razpadati) na vodikove in hipokloritne ione, ki nimajo več dezinfekcijskih lastnosti. Tako imamo pri vrednosti Ph 7,8 le še 78% in pri vrednosti Ph 8 le še 24% aktivne hipokloraste kisline. Vidimo, da se pri previsokih vrednostih Ph zastonj trudimo in dodajamo klor, ne dosežemo pa željenega učinka.
Zahteve bazenov, ki so zidani in kateri so obloženi s keramiko pa so prav nasprotne. Ph vrednosti pod 7,0 so za keramične ploščice in betonske fuge uničujoče. ÄŒe jih izpostavimo prenizki Ph vrednosti nam prične bazenska voda v zelo kratkem času razžirati fuge in keramično oblogo. Zato se voda v bazenih vzdržuje pri Ph vrednosti 7,2 - 7,4.
Ph vrednost vode lahko zvišujemo z dodatki Ph-plus ali znižujemo z dodatki Ph-minus. V praksi pa z dodajanjem klora Ph vrednost vode nekoliko zvišujemo, tako, da jo je potrebno v večini primerov zniževati z dodatkom sredstva Ph-minus. To sredstvo se dobi v obliki granulata ali tekočine. Z njim moramo rokovati previdno, kot z vsemi kemikalijami. Pred dodajanjem v bazen ga moramo vedno razredčiti z vodo ali raztopiti v posodi (granulat). Dodajamo ga toliko časa, da nam tester za Ph pokaže ustrezno vrednost. Korekcijo Ph vrednosti kontroliramo enkrat tedensko in jo uravnavamo pred dodajanjem klora.
KLORIRANJE je postopek, pri katerem dodajamo bazenski vodi dezinfekcijsko sredstvo klor ( Cl ) v obliki spojin.
Omeniti velja, da se pri rokovanju z kemikalijami držimo proizvajalčevih navodil in opozoril, ter da vedno natančno preberemo navodila o rokovanju. Paziti moramo, da kemikalije ne pridejo v stik s kožo ali očmi. V primeru da se to zgodi moramo mesto takoj izprati z veliko količino vode in poiskati zdravniško pomoč. Različnih kemikalij nikoli ne smemo mešati med seboj v visokih koncentracijah. Kemikalije moramo imeti shranjene na suhem in temnem prostoru, zaščitenem pred otroci ali živalmi.
Klor v bazenski vodi ima različno učinkovitost glede na Ph vrednost vode. Zato je potrebno pred kloriranjem uravnati vrednost Ph, da bi z minimalno količino klora dosegli maksimalen učinek.
Prisotnost prostega klora v bazenski vodi ugotavljamo s pomočjo testerjev, ki delujejo na principu obarvanja vzorca, katerega primerjamo z primerjalno barvno skalo. Na ta način ugotovimo stopnjo prostega klora v bazenski vodi.
Prisotnost klora kontroliramo vsakih nekaj dni in ga po potrebi dodajajmo.
Kemikalije dodajamo v bazen vedno zvečer, ko v bazenu ni več kopalcev. Klor dodajamo razredčen z vodo, prav tako raztopimo tudi granulat. Tablete polagamo v boje za klor ali košarice v skimerjih in jih ne smemo vreči direktno v bazen, ker se bo poškodovala in razbarvala obloga bazena. Med dodajanjem kemikalij naj obratuje filter, zato, da se voda v bazenu čim bolj premeša. Tudi kemikalij ne vlivamo na enem mestu ampak ji enakomerno razdelimo po bazenu. Po dodajanju kemikalij naj filter obratuje vsaj še 1 uro, zato , da se dodane kemikalije enakomerno razporedijo po celotnem bazenskem volumnu. Koncentracija prostega klora naj bo v bazenski vodi nekje v območju 0,3 - 0,6 mg/l .
To vrednost najlažje dosežemo tako, da dodamo manjšo količino klora in kontroliramo naše doziranje s testerjem, ki izmeri prosti klor. Kemikalijo dodajamo toliko časa, da izmerjena vrednost ustreza predpisani.
Vsakih 10 - 14 dni pa je potrebno izvajati ŠOK TERAPIJO, to je kratkotrajno povečanje koncentracije prostega klora v bazenski vodi za 2 do 3 kratno vrednost normalne koncentracije. Ker sčasoma nekateri organizmi postanejo delno odporni na nizko koncentracijo klora v vodi, na ta način uničimo vse morebitne odporne organizme. Šok terapijo prav tako izvajamo zvečer, zato, da nam koncentracija klora čez noč pade na dovoljeno stopnjo.
Dodajanje algicida
Za preprečevanje razvoja alg v bazenu dodajamo v bazensko vodo algicid, ki uspešno preprečuje nastanek in razvoj alg in plesni. Najboljši je tak, ki je obenem algicid, baktericid in fungicid. Tak je primeren tudi za samostojno dezinfekcijo.
Pri izbiri algicida moramo paziti, da izberemo takega, ki je nepeneč in je primeren za bazene z masažnimi in protiplavalnimi napravami. Če je rahlo peneč ga lahko uporabljamo tudi v bazenih brez masažnih šob.
Pomembno je, da dodajamo algicid redno, in tako preprečimo razvoj legel alg v zaprtih kotih in za bazenskimi lučmi.
KOSMIÄŒENJE ali FLOKULACIJA je postopek, ki nam omogoča, da iz vode izfiltriramo vse delce, ki so manjši kot 0,01 mikrometer. Če bi tak delec primerjali z velikostjo teniške žoge, bi pri enakem razmerju imelo zrno peska v peščenem filtru ( granulacija 0,4 mm) premer 320m. Iz tega primera vidimo, da tako majhnih delcev ne moremo ujeti v filter. Takih delcev pa je v bazenski vodi 70 - 80%. To so koloidi, virusi in snovi, ki povzročajo motnost. Zato, da te male delce lahko filtriramo uporabljamo kosmičenje. To je postopek pri katerem v bazensko vodo dodamo flokulacijsko sredstvo. To sredstvo veže male delce med seboj v kosmiče, ki so dovolj veliki, da se ustavijo v filtru.
Ko dodamo sredstvo za kosmičenje v vodo, ta postane motna, saj se ti delci združijo in postanejo vidni. Po nekaj urah filtracije, pa se vsi kosmiči ujamejo v filtru in voda je zopet bistra.
Poleg tega upoštevajmo, da bo voda nekaj ur po dodatku motna, zato je tudi ta postopek primerno izvajati ob koncu dneva ali v slabem vremenu, da ne motimo kopalcev.
Še bolj priporočljiva pa je uporaba posebnih Flofix kartuš, ki jih vstavimo v skimer, ki sproti počasi dodajjo flokulacijsko sredstvo in že na poti v filter opravijo svojo nalogo, tako da voda v bazenu ni nikoli motna.
Vsa kemijska sredstva za vzdrževanje bazenske vode lahko naročite v našem podjetju, kjer vam nudimo tudi strokovno svetovanje, vzdrževanje bazena čez celo sezono ali v času vašega dopusta.
Ko z vodo napolnimo bazen, naravnega čiščenja te vode ni več. Največji onesnaževalec vode je kopalec, poleg tega pa se bazenska voda onesnažuje s meteorskimi padavinami ( dežne kaplje iz ozračja prinesejo prah...) in pa vetrom, ki spomladi nanese cvetni pelod, proti koncu poletja pa so tu že prvi odpadli listi. Toda glavni vir onesnaženja predstavljajo kopalci. En sam kopalec, ki se je pred kopanjem stuširal (!), vnese pri 20 minutnem kopanju v bazen naslednje nečistoče:
| vrsta nečistoče | merska enota | količina |
| mikroorganizmi | miljon kom. | 50 |
| urin izločen preko kože | litrov | 0,05 |
| znoj | litrov | 0,3 |
| organski trdni delci | g | 0,5 |
| dušik skupno | g N2 | 1,0 |
V tabeli vidimo, da vnese stuširan kopalec v bazensko vodo 50 miljonov mikroorganizmov, nestuširan kopalec pa 10x (!) več. Znoj, urin in ostale raztopljene organske materije so odlična hrana za bakterije, posebno v vodi ki je segreta nad 27 - 30 in več st. Po nekaterih virih dobi v ugodnih pogojih ena sama bakterija v cca. 14 urah eno miljardo potomcev! Zaradi tako hitrega razmnoževanja mikroorganizmov v bazenski vodi so zahteve za dezinfekcijska sredstva zelo ostre. Po standardu DIN 19643 -1, April 97, mora dezinfekcijsko sredstvo izpolniti pogoj, da v dovoljeni koncetraciji v času 30 sek. uniči 99,99% bakterij.
Kljub nekaterim slabim lastnostim klora (nevarna spojina, tvorba zdravju škodljivih spojin z nekaterimi org. nečistočami) ostaja klor edino primerno dezifekcijsko sredstvo (po DIN-u), kljub temu, da so mnogi proizvajalci poizkušali iznajti primernejšo dezinfekcijo, vendar jim do danes še ni uspelo najti takšnega sredstva, ki bi vsaj približno izpolnjeval zgoraj opisani standard.
Toda kljub temu se za uporabo v domačih bazenih, kjer je higiena kopalcev na višjem nivoju in pa obremenjenost vode z kopalci mnogo manjša, lahko uporabljajo tudi t.i. brezklorne metode na bazi Aktivnega kisika, ozona, broma in različnih protialgnih pripravkov.
Za pripravo ustrezne bazenske vode moramo izvajati in kontrolirati naslednje postopke:
- Uravnavanje Ph vrednosti bazenske vode
- Dodajanje dezinfekcijskega sredstva ( kloriranje)
- Zatiranje alg v bazenih
- Kosmičenje oz. flokulacija za bolj bistro vodo
Uravnavanje Ph vrednosti bazenske vode
Pri dodatku klora v bazensko vodo se tvori hipoklorasta kislina, katera deluje dezinfekcijsko. Hipoklorasta kislina pa je dobro obstojna le pri nizkih Ph vrednosih. Od Ph vrednosti 5.5 navzgor prične disociirati (razpadati) na vodikove in hipokloritne ione, ki nimajo več dezinfekcijskih lastnosti. Tako imamo pri vrednosti Ph 7,8 le še 78% in pri vrednosti Ph 8 le še 24% aktivne hipokloraste kisline. Vidimo, da se pri previsokih vrednostih Ph zastonj trudimo in dodajamo klor, ne dosežemo pa željenega učinka.
Zahteve bazenov, ki so zidani in kateri so obloženi s keramiko pa so prav nasprotne. Ph vrednosti pod 7,0 so za keramične ploščice in betonske fuge uničujoče. ÄŒe jih izpostavimo prenizki Ph vrednosti nam prične bazenska voda v zelo kratkem času razžirati fuge in keramično oblogo. Zato se voda v bazenih vzdržuje pri Ph vrednosti 7,2 - 7,4.
Ph vrednost vode lahko zvišujemo z dodatki Ph-plus ali znižujemo z dodatki Ph-minus. V praksi pa z dodajanjem klora Ph vrednost vode nekoliko zvišujemo, tako, da jo je potrebno v večini primerov zniževati z dodatkom sredstva Ph-minus. To sredstvo se dobi v obliki granulata ali tekočine. Z njim moramo rokovati previdno, kot z vsemi kemikalijami. Pred dodajanjem v bazen ga moramo vedno razredčiti z vodo ali raztopiti v posodi (granulat). Dodajamo ga toliko časa, da nam tester za Ph pokaže ustrezno vrednost. Korekcijo Ph vrednosti kontroliramo enkrat tedensko in jo uravnavamo pred dodajanjem klora.
KLORIRANJE je postopek, pri katerem dodajamo bazenski vodi dezinfekcijsko sredstvo klor ( Cl ) v obliki spojin.
Omeniti velja, da se pri rokovanju z kemikalijami držimo proizvajalčevih navodil in opozoril, ter da vedno natančno preberemo navodila o rokovanju. Paziti moramo, da kemikalije ne pridejo v stik s kožo ali očmi. V primeru da se to zgodi moramo mesto takoj izprati z veliko količino vode in poiskati zdravniško pomoč. Različnih kemikalij nikoli ne smemo mešati med seboj v visokih koncentracijah. Kemikalije moramo imeti shranjene na suhem in temnem prostoru, zaščitenem pred otroci ali živalmi.
Klor v bazenski vodi ima različno učinkovitost glede na Ph vrednost vode. Zato je potrebno pred kloriranjem uravnati vrednost Ph, da bi z minimalno količino klora dosegli maksimalen učinek.
Prisotnost prostega klora v bazenski vodi ugotavljamo s pomočjo testerjev, ki delujejo na principu obarvanja vzorca, katerega primerjamo z primerjalno barvno skalo. Na ta način ugotovimo stopnjo prostega klora v bazenski vodi.
Prisotnost klora kontroliramo vsakih nekaj dni in ga po potrebi dodajajmo.
Kemikalije dodajamo v bazen vedno zvečer, ko v bazenu ni več kopalcev. Klor dodajamo razredčen z vodo, prav tako raztopimo tudi granulat. Tablete polagamo v boje za klor ali košarice v skimerjih in jih ne smemo vreči direktno v bazen, ker se bo poškodovala in razbarvala obloga bazena. Med dodajanjem kemikalij naj obratuje filter, zato, da se voda v bazenu čim bolj premeša. Tudi kemikalij ne vlivamo na enem mestu ampak ji enakomerno razdelimo po bazenu. Po dodajanju kemikalij naj filter obratuje vsaj še 1 uro, zato , da se dodane kemikalije enakomerno razporedijo po celotnem bazenskem volumnu. Koncentracija prostega klora naj bo v bazenski vodi nekje v območju 0,3 - 0,6 mg/l .
To vrednost najlažje dosežemo tako, da dodamo manjšo količino klora in kontroliramo naše doziranje s testerjem, ki izmeri prosti klor. Kemikalijo dodajamo toliko časa, da izmerjena vrednost ustreza predpisani.
Vsakih 10 - 14 dni pa je potrebno izvajati ŠOK TERAPIJO, to je kratkotrajno povečanje koncentracije prostega klora v bazenski vodi za 2 do 3 kratno vrednost normalne koncentracije. Ker sčasoma nekateri organizmi postanejo delno odporni na nizko koncentracijo klora v vodi, na ta način uničimo vse morebitne odporne organizme. Šok terapijo prav tako izvajamo zvečer, zato, da nam koncentracija klora čez noč pade na dovoljeno stopnjo.
Dodajanje algicida
Za preprečevanje razvoja alg v bazenu dodajamo v bazensko vodo algicid, ki uspešno preprečuje nastanek in razvoj alg in plesni. Najboljši je tak, ki je obenem algicid, baktericid in fungicid. Tak je primeren tudi za samostojno dezinfekcijo.
Pri izbiri algicida moramo paziti, da izberemo takega, ki je nepeneč in je primeren za bazene z masažnimi in protiplavalnimi napravami. Če je rahlo peneč ga lahko uporabljamo tudi v bazenih brez masažnih šob.
Pomembno je, da dodajamo algicid redno, in tako preprečimo razvoj legel alg v zaprtih kotih in za bazenskimi lučmi.
KOSMIÄŒENJE ali FLOKULACIJA je postopek, ki nam omogoča, da iz vode izfiltriramo vse delce, ki so manjši kot 0,01 mikrometer. Če bi tak delec primerjali z velikostjo teniške žoge, bi pri enakem razmerju imelo zrno peska v peščenem filtru ( granulacija 0,4 mm) premer 320m. Iz tega primera vidimo, da tako majhnih delcev ne moremo ujeti v filter. Takih delcev pa je v bazenski vodi 70 - 80%. To so koloidi, virusi in snovi, ki povzročajo motnost. Zato, da te male delce lahko filtriramo uporabljamo kosmičenje. To je postopek pri katerem v bazensko vodo dodamo flokulacijsko sredstvo. To sredstvo veže male delce med seboj v kosmiče, ki so dovolj veliki, da se ustavijo v filtru.
Ko dodamo sredstvo za kosmičenje v vodo, ta postane motna, saj se ti delci združijo in postanejo vidni. Po nekaj urah filtracije, pa se vsi kosmiči ujamejo v filtru in voda je zopet bistra.
Poleg tega upoštevajmo, da bo voda nekaj ur po dodatku motna, zato je tudi ta postopek primerno izvajati ob koncu dneva ali v slabem vremenu, da ne motimo kopalcev.
Še bolj priporočljiva pa je uporaba posebnih Flofix kartuš, ki jih vstavimo v skimer, ki sproti počasi dodajjo flokulacijsko sredstvo in že na poti v filter opravijo svojo nalogo, tako da voda v bazenu ni nikoli motna.
Vsa kemijska sredstva za vzdrževanje bazenske vode lahko naročite v našem podjetju, kjer vam nudimo tudi strokovno svetovanje, vzdrževanje bazena čez celo sezono ali v času vašega dopusta.
© 2008 Aquagrad d.o.o.